Beko Blog
Lifestyle

Martinovanje ni samo trend

Napisal: Sandra Bratuša - 6. 11. 2015

In vino veritas je latinski pregovor, ki pomeni v prevodu, v vinu je resnica. Verjetno res, še posebej takrat, ko zakroži šala, da je nekdo iz sodov ukradel mošt. In potem pride na dan resnica, da je bil to nihče drug kot Sv. Martin. Za marsikoga eden izmed najbolj pomembnih ‘praznikov’, pa ne le na slovenskem. Vsako leto pade na 11. novembra, a če je sredi tedna, potem se, na srečo marsikoga, praznuje kar dve nedelji, eno prej in eno potem. In tako bo tudi letos, saj je 11. november sreda. Se pravi, da je Martinovo tri dni po smrti svetnika Sv. Martina iz Toursa, ki je umrl 8. novembra daljnega leta 397.

Martinovanje_3

Martinovo je eden najbolj tipičnih poganskih praznikov, ko so novembra praznovali zaključek letine. Tudi danes je tako, vendar pa se je praznovanje razširilo tudi na urbana področja, ki nimajo nič skupnega s pridelovanjem hrane. Priznam, da mi v najstniških letih ta praznik ni pomenil veliko, še staršev, ki so se ga vedno veselili, nisem razumela, zakaj je tako. Vendar pa sem sčasoma tudi sama spreminjala odnos do Martinovanja in danes mi je praznik prav pri srcu. Pravzaprav ga z družbo praznujemo vsako leto. Včasih v kakšni izmed domačih gostiln, nemalokrat pri komu doma. Letos bomo pri meni, zato so priprave toliko večje. Pravzaprav sem prevelik perfekcionist, da bi karkoli prepustila naključju. Pa tudi, ko sem preučila, kaj pomeni v tradiciji martinovo, bi se rada starih šeg tudi vsaj malo držala.

Stare šege z novimi trendi

Kot se spomnim iz otroštva, je stara mama vedno pripravila martinovo pojedino, čeprav nihče ni bil velik ljubitelj vina, mošta še manj. A pač treba je bilo izkoristiti vsako priložnost za bolj svečano kosilo in za pojedino, ko se za mizo zbere vsa družina. Še danes se spominjam jedilnika, ki mi takrat, roko na srce, ni bil preveč všeč. A z leti se tudi to spreminja. Za predjed smo imeli govejo juho. Potem je na mizo prišla martinova gos z mlinci, ki so morali biti seveda močno zabeljeni, rdeče zelje, pražen krompir in solata. Ampak, da ne bi bilo hrane premalo, se je na mizi vedno pojavila še slastna svinjska pečenka, pa pečena rebrca in še kaj. Tudi sladica je morala biti. Ko pobrskam po spominu, se mi zdi, da je bilo vse od potice, da majhnih kolačev in tudi slane pite. Stara mama je bila namreč iz Slavonije in je kar malce pomešala vse recepte. In letos jih bom zamešala sama doma. Mogoče vam bo kakšna moja ideja prišla prav. Ker želim biti v koraku s časom, bom jedilnik malce posodobila, a ne preveč. Hočem namreč ohraniti duh tradicije. Torej, ker pripravljam večerjo, bo jedilnik tudi temu primeren.

Martinovanje_4

Juhi se nameravam izogniti, za predjed pa bom pripravila hladen narezek, bolj kmečki, poleg pa bom postregla tudi zaseko. Letos sem se raje odločila za nadevanega piščanca, saj večina tistih, ki sem jih povabila, ne mara race. Priloga bo seveda standardna, mlinci, zelje tokrat ne bo rdeče, temveč navadno, a na malce bolj sladek način. Ne bo manjkal pa tudi meni najljubši pire krompir. Naj vam dam namig, sama ga naredim z maslom, namesto mleka pa vanj dodam sladko smetano. Saj vem, zelo kalorično, a to je martinovo in ne gre drugače, kot da mizo obložimo bogato. Saj so to počeli tudi nekoč. Martinova pojedina se malce razlikuje od pokrajine do pokrajine. Ko smo recimo nekoč martinovali na Krasu, so nam ponudili petelinji golaž s fuži. Kar se vina tiče, ne bom eksperimentirala in bom ponudila enega od mladih vin. Francozi seveda prisegajo na beaujolais, ki pride na trg prav v novembru. Seveda pa bom imela na zalogi tudi druga, da bom zadovoljila vse okuse.

Martinovanje_5

Kaj pa dekoracija?

Ko pripravljate martinovo pojedino doma, ni vse samo v hrani, vsaj pri meni ni tako. Zraven spada seveda tudi pravi pogrinjek, ki mora biti v skladu z večerjo in priložnostjo. Sicer nisem največji ljubitelj oranžne barve, a ker je jesen, bo nekaj oranžnega, če ne drugega, kakšna buča in pa jesensko listje, ki ga naberem v gozdu in posujem po mizi. Prt imam najraje bel, kakor tudi jedilni servis. Za popestritev poskrbim z barvnimi kozarci za vodo in posebnimi kozarci za vino. Najraje imam velike starinske bokale. Vsak od povabljenih pa vedno dobi za domov tudi košček peciva, piškote in kos potice, vse iz moje pečice. Se vam zdaj že svita, zakaj nihče ne zavrne mojega povabila? Sicer pa, pomembna je družba, saj je s pravimi prijatelji vsaka hrana dobra. In martinovanje mi je vsako leto bolj pri srcu.

Komentarji