Beko Blog
Lifestyle

Prihajata še dva decembrska moža – Božiček in Dedek Mraz

Napisal: Sandra Bratuša - 24. 12. 2015

December je mrzel mesec, letos sicer brez snega, samo megla nam tu pa tam ponagaja. A prazniki so tako rekoč pred vrati in najbolje se je prepustiti čarobnosti tega obdobja.

Bozicek_3

En decembrski prijazni mož nas je že obiskal. To je bil Miklavž, ki je pridnim prinesel kakšne dobrote, tistim malo manj pa palico. Zdaj pa nas bosta obiskala še dva … Božiček in Dedek Mraz. Seveda otrokom težko razložimo, da jim bo darila prinesel le eden in nekateri se temu izognejo tako, da pač otroke obdarijo tako za božič kot za novo leto. Nekaterim pa uspe razložiti, da je pač obdarovanje le enkrat. Takrat, ko pride ponoči na obisk tisti prijazni možakar v rdeči opravi z rdečo kapo na glavi ali pa tisti s kučmo in v dolgem belem plašču. Nekoč mi je dedek razložil, da Dedek Mraz prihaja iz Rusije, ker pa je tudi tam mrzlo ima na glavi kučmo in nosi topel plašč.

O Božičku pa nisem preveč razmišljala, kot otrok sem seveda samo čakala, da bom dobila kakšno lepo darilo. Šele nedavno pa sem nekje prebrala zanimivo zgodbo, in sicer, da ta dobrodušni mož z belo brado, rdečo kapo in rdečo opravo, pravzaprav ni tako zelo star. Današnjo podobo naj bi povzel po reklamah za priljubljeno pijačo Coca-Cola, in sicer tam v 40 letih prejšnjega stoletja. Največ pa naj bi k moderni pojavi tega dobrodušnega moža prinesla pesem Clementa Moorea, ameriškega pesnika, ki je s kombinacijo različnih tradicij nekako ustvaril možička, ki s sanmi, ki jih vlečejo losi, otrokom prinaša darila. Leti od hiše do hiše in dostavlja darila, tako da se spusti skozi dimnik. Darila pa daje v nogavice, ki visijo okoli kamina. Moore je pesem sicer napisal za svojo družino, a ko so jo leta 1823 objavili, je postala vsesplošno priljubljena.

Bozicek_4

No, mnogo kasneje se je pojavil karikaturist Thomas Nash, ki je preko svojih risb nekako obudil lik Božička in ga ‘preselil’ na Severni tečaj, kjer je imel svojo delavnico, v kateri je izdeloval igrače za otroke. Tam naj bi imel tudi knjigo z imeni vseh otrok, ki niso bili pridni, in tistih, ki so bili pridni. Danes ob misli na Božička vidimo moža v rdeče beli opravi, čeprav je skozi čas imel zeleno, pa vijolično. In njegovo domovanje je nekje daleč na severu, bolj natančno na Laponskem, kjer ima tudi čisto svoje domovanje. A če dobro pomislim, je meni osebno prav vseeno, kateri od teh mož me obišče in obdaruje. Z leti ugotavljam, da je pomembno le v tem času, da se čimveč družim z družino in prijatelji. Saj na koncu je to največ, kar šteje. Seveda pa se kakšnega darilca tudi razveselim, priznam.

Komentarji