Beko Blog
Nasveti

Zakaj šparglji in jagode rastejo istočasno?

Napisal: Anže Gombač - 30. 5. 2016

Marsikdo meni, da so šparglji nekakšna ‘novejša’ hrana. Pa niso. Njihovo gojenje v Mali Aziji je staro že približno 2000 let. Nekateri viri pa navajajo, da so jih Kitajci gojili že celo pred več kot 5000 leti. V Evropo so šparglje preko Egipta in Grčije prinesli Rimljani in so tu postali priljubljeni ‘šele’ konec 16. stoletja. Drži pa, da se jih je v Sloveniji začelo komercialno pridelovati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je res relativno pozno in od koder po vsej verjetnosti izvira mnenje o ‘novejši’, celo ‘eksotični’ zelenjavi.

Sparglji in jagode_2

Primorci že od nekdaj poznate divje šparglje, ki jih spomladi, približno od velike noči naprej, lahko nabirate na obronkih gozdov in po grmičevju Krasa, okrog Vipavske doline in v slovenski Istri.

Šparglji so znanstveno ime (Asparagus officinalis) dobili po aminokislini, imenovani asparagin, ki ugodno vpliva na delovanje ledvic, se pravi pospešuje odvajanje vode, s tem čisti celotno telo in ugodno vpliva na delovanje jeter. Šparglji so beljakovinsko relativno bogata zelenjava ob tem, da je izrazito nizkokalorična (do 80kJ/19KCal na 100g), saj vsebujejo zelo malo ogljikovih hidratov in maščob, so pa izjemno bogat vir vlaknin, glukozidov, flavonov in saponinov ter že prej omenjenega asparagina. Omenil bi še obeljene šparglje ali beluše, ki se jih prideluje enako, le da so do pobiranja pokriti z zemljo in zato ostanejo beli. Zaradi vsebnosti klorofilov imajo zeleni šparglji nekoliko več vitaminov od belih, posebej bogat z vitalnimi snovmi pa je vršiček poganjka.

Ker največje kulinarične užitke dajejo sveži šparglji, jih kupujemo in porabimo sproti. Za kratek čas jih shranjujemo v hladilniku, ovite v vlažno krpo, da se ne izsušijo. Mladi poganjek šparglja namreč vsebuje kar 92,9% vode (pa tudi 4,1% ogljikovih hidratov, 2,1% beljakovin, 0,8% balastnih snovi, 0,2% maščob ter večjo količino vitaminov  in mineralov).

Zame najbolj zmagovalna kombinacija so zagotovo sveži šparglji in jagode, ki jo je vsekakor vredno poizkusiti. Najbrž ni naključje, da rastejo istočasno…

Šparglji so izjemno preprosti za pripravo najrazličnejših jedi, imajo bogat značilen okus in blagodejno vplivajo na naše zdravje. In ker tudi niso zahtevni za gojenje na domačem vrtu (tako kot jagode), jih lahko brez težav gojimo sami. Špargelj je večletna grmovnica, ki najbolje uspeva v zmernem podnebju, čeprav se zelo dobro prilagaja tudi na mraz in vročino. Potrebuje dobro odcedna, rahla tla in veliko sonca. Vzgojimo ga lahko iz semena ali pa kupimo sadike. Sicer traja nekaj let, da rastlina da primeren pridelek, a je vredno poskusiti, saj nas bo nato še veliko let vsako pomlad znova razveseljevala z mladimi poganjki.

Sparglji in jagode_3

Šparglje v kulinariki cenimo zaradi specifičnega okusa, pa tudi zato, ker so zelo zdravi. Poleg mnogih vitaminov (vitamini iz skupine B, še posebej folna kislina – B9, vitamin C, v sledovih tudi vitamina E in K) vsebujejo predvsem mikro in makro minerale, od katerih je potrebno izpostaviti cink ter magnezij, kalij in železo. Zaradi vseh teh sestavin je šparglje najbolj priporočljivo uživati kar surove. Pripravimo si na primer osvežujočo malico iz izključno svežih sestavin:

Solata iz surovih špargljev in jagod

(za 4 osebe):

  1. Šparglje očistimo, po potrebi olupimo, odstranimo olesenele dele in narežemo na kolobarje.
  2. Jagode očistimo in narežemo na rezine. Pinjole rahlo prepražimo na suho.
  3. Zmešamo malinov kis, oljčno olje, sol, poper in sesekljana zelišča, prelijemo čez šparglje in jagode ter pustimo, da se marinira.
  4. Mlado špinačo operemo in lističe zložimo na krožnik, nanj položimo šparglje in jagode in jih potresemo s pinjolami.

Pa dober tek.

Komentarji